Turške varnostne sile so v obsežni protiteroristični operaciji, ki je potekala v devetih provincah s središčem v Mersinu, pridržale 17 oseb, domnevno povezanih s teroristično organizacijo Islamska država (DEAŞ). Po opravljenih zaslišanjih in sodnih postopkih je sodišče za devet osumljencev odredilo pripor, preostali pa ostajajo v postopku. Operacija predstavlja del širših prizadevanj turških oblasti za zatiranje spečih celic in logističnih mrež ekstremističnih skupin v državi. Akcija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih dejanj ali zagotavljanja podpore delovanju prepovedane skupine. Policijske enote so hkrati vstopile na več naslovov, pri čemer so zasegle tudi dokumentacijo in digitalne naprave, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo v nadaljnji preiskavi. Turški notranji organi poudarjajo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena grožnja, ki jo predstavljajo radikalne milice. Sodni organi so potrdili, da so bili dokazi dovolj obremenilni za odreditev pripora za večino ključnih osumljencev. Mersin, kot pomembno pristaniško mesto, ostaja strateška točka za nadzor varnostnih razmer na jugu države, kjer so operacije proti pripadnikom Islamske države pogostejše zaradi bližine kriznih žarišč. Turčija ostaja odločna pri izvajanju svoje protiteroristične strategije znotraj meja in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da bodo ameriške sile začele izvajati kopenske napade na mamilarske kartele, s čimer se močno zaostruje ameriška strategija v boju proti trgovini z drogami. Napoved o kopenskem posredovanju prihaja neposredno po seriji zračnih napadov in bombardiranj sumljivih plovil v Karibskem morju ter Tihem oceanu. Čeprav Trump ni podal natančnih informacij o tem, na katerih ozemljih oziroma v katerih državah bodo ti napadi potekali, odločitev nakazuje na prehod h agresivnejši vojaški doktrini zunaj meja ZDA. Nova strategija se je začela stopnjevati po nedavnih dogodkih, povezanih z aretacijo Nicolása Madura, kar je Združenim državam omogočilo intenzivnejše delovanje v regiji. Ameriška administracija s tem sporoča, da se ne bo več omejevala zgolj na prestrezanje pošiljk na morju, temveč bo vire mamilarskih organizacij uničevala neposredno na tleh. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne operacije lahko imele daljnosežne posledice za diplomatske odnose v Latinski Ameriki. Operacija predstavlja enega najbolj drastičnih odmikov od dosedanje prakse kazenskega pregona, saj vključuje uporabo vojaške moči za naloge, ki so bile tradicionalno v domeni policijskih organov in obveščevalnih služb. Odločitev odraža Trumpovo zavezo k popolnemu uničenju mamilarskih poti, ki vodijo v ZDA, vendar hkrati odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav, kjer naj bi operacije potekale.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Vlada Burkine Faso je na seji pod vodstvom predsednika prehodnega obdobja, kapetana Ibrahima Traoreja, sprejela odločitev o uradnem preoblikovanju Brigade prostovoljcev za obrambo domovine (VDP) v polnopravno vojaško enoto. Ta poteza pomeni ključni korak v prestrukturiranju varnostnih sil države, ki se spopada z dolgoletnimi grožnjami oboroženih skupin in terorizmom na svojem ozemlju. S tem korakom bodo prostovoljne enote, ki so prej delovale kot pomožne sile, zdaj tesneje integrirane v uradno obrambno strukturo države. Svet ministrov je na zasedanju v Ouagadougouju obravnaval več poročil o nacionalni varnosti in logističnih potrebah novoustanovljenega vojaškega ranga. Kapetan Traore je ob tem poudaril pomen enotnosti in profesionalizacije vseh obrambnih sil v boju za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Reforma predvideva boljše usposabljanje, opremljanje in poveljevanje, kar naj bi povečalo učinkovitost operacij na terenu. Odločitev o povzdignjenju statusa prostovoljcev odraža stopnjevanje prizadevanj za stabilizacijo države v zahtevnih varnostnih razmerah. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus centralizacije vojaške moči pod neposrednim nadzorom predsedstva, hkrati pa naj bi s tem zagotovili večjo pravno varnost in socialno zaščito za tisoče državljanov, ki so se pridružili boju proti skrajnežem.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Indijski notranji minister Amit Shah je na četrtkovem srečanju na visoki ravni ukazal varnostnim agencijam, naj protiteroristične operacije v zveznem ozemlju Džamu in Kašmir izvajajo v "misijskem načinu". Minister je poudaril nujnost uničenja teroristične infrastrukture in prekinitve vseh poti financiranja terorizma, da bi čim prej dosegli cilj regije brez terorističnih groženj. Varnostni pregled je potekal v času aktivne vojaške operacije v okrožju Kathua, kjer se indijske sile spopadajo z infiltriranimi uporniškimi skupinami. Srečanja so se udeležili najvišji predstavniki varnostnih služb, vključno s svetovalcem za nacionalno varnost in vodji obveščevalnih služb. Shah je v svojem nagovoru izpostavil, da mora biti odgovor na nedavne napade odločen in usklajen med vsemi ravnmi varnostnih sil. Navodila prihajajo po nizu incidentov, ki so v zadnjih tednih pretresli to nemirno regijo in zahtevali več žrtev med varnostnimi silami ter civilisti. Strategija indijske vlade ostaja osredotočena na popolno nevtralizacijo lokalnih in tujih operativcev, ki delujejo v regiji. Poleg neposrednih vojaških ukrepov je minister zahteval tudi okrepljen nadzor nad finančnimi tokovi, ki naj bi po navedbah indijskih oblasti prihajali iz tujine in podpirali uporniško dejavnost. Cilj teh prizadevanj je vzpostavitev trajne stabilnosti v Džamuju in Kašmirju, ki ostaja eno najbolj občutljivih varnostnih vprašanj v Južni Aziji.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi se prihodnji teden sestal s predstavniki Danske, da bi razpravljali o Grenlandiji, kar je potrdila tudi ameriška vlada. Republikanski senatorji so izrazili zaskrbljenost zaradi "neodgovorne retorike" v zvezi s tem vprašanjem. V ZDA pa je bilo proti administraciji Donalda Trumpa vloženih že 71 tožb.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine je v četrtek izjavil, da so prejete informacije o možnem napadu na enega od mejnih prehodov s Hrvaško netočne. Po prejemu sporočila o 34 osebah iz Afganistana, ki naj bi napadle Orašje, so preverili navedbe in ugotovili, da so lažne.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo označila za prioriteto nacionalne varnosti, pri čemer Bela hiša aktivno preučuje možnosti za nakup tega avtonomnega danskega ozemlja. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je potrdila, da Washington ne izključuje niti uporabe vojaške sile za dosego tega cilja, kar naj bi bilo ključno za omejevanje vpliva nasprotnikov v arktični regiji. Britanski premier Keir Starmer je v telefonskem pogovoru s Trumpom že izrazil uradno stališče Združenega kraljestva, ki se pridružuje evropskim zaveznicam v prepričanju, da o prihodnosti otoka odločata izključno Grenlandija in Danska. Istočasno so dogodki v Venezueli postali osrednja točka ameriških notranjepolitičnih obračunov. Republikanski kongresnik Mike Collins je ostro kritiziral demokratskega senatorja Jona Ossoffa zaradi njegovega molka ob nedavni aretaciji Nicolasa Madura, ki so ga ameriške specialne sile zajele in privedle v New York. Collins Ossoffa obtožuje politične pasivnosti in ga označuje za orodje radikalne levice, pri čemer poudarja neposredno povezavo med Madurovim režimom in varnostno situacijo v zvezni državi Georgia, predvsem v kontekstu umora študentke Laken Riley, ki ga je zagrešil venezuelski državljan. Napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami se stopnjujejo, saj je ameriški zunanji minister Marco Rubio napovedal srečanje z danskimi predstavniki sredi zaostrenih odnosov znotraj zveze Nato. Medtem ko Washington poudarja strateški pomen Arktike, evropske države, vključno s Francijo, Nemčijo, Italijo in Španijo, vztrajajo pri spoštovanju suverenosti Kraljevine Danske. Razmere dodatno zapleta uporaba sodnih postopkov proti Maduru kot precedensa za širšo uporabo zakonodaje o tujih sovražnikih pri izvajanju deportacij iz ZDA.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila pet velikih projektov vetrnih elektrarn na morju ob vzhodni obali Združenih držav Amerike, kar je povzročilo ostre pravne odzive energetskih podjetij in zveznih držav. Norveški Equinor in danski Ørsted sta vložila tožbi, saj ustavitev projektov neposredno ogroža njihovo izvedljivost; eden od razvijalcev je opozoril, da bo projekt preklican, če se dela ne nadaljujejo do konca prihodnjega tedna. Connecticut in Rhode Island sta se prav tako odločila za pravno pot in zahtevala začasno odredbo proti odločitvi, ki je stopila v veljavo 22. decembra pod izgovorom nacionalne varnosti, čeprav specifični razlogi niso bili pojasnjeni. Medtem ko ZDA omejujejo obnovljive vire v korist fosilnih goriv, britanski National Grid načrtuje obsežno energetsko povezavo LionLink, ki bo povezala britansko omrežje z Nizozemsko. Gre za inovativen podvodni interkonektor, ki bo združil proizvodnjo vetrne energije na morju z mednarodnim prenosom elektrike, s čimer naj bi zagotovili dostopno energijo za 2,5 milijona gospodinjstev. Projekt LionLink predstavlja tehnološki premik k integriranim sistemom, ki zmanjšujejo potrebo po številnih obalnih priključnih točkah in znižujejo infrastrukturne stroške. Ti dogodki odražajo vse večji razkorak v svetovni energetski politiki. Trumpova administracija prednostno obravnava nafto, premog in zemeljski plin, kar ministrstvo za notranje zadeve utemeljuje kot nujno za nacionalno obrambo in preprečevanje konfliktov v vodah ZDA. Na drugi strani evropski projekti, kot je sodelovanje med Združenim kraljestvom in Nizozemsko, krepijo energetsko neodvisnost in odpornost omrežja preko čezmejnih povezav in obnovljivih virov, kar je v neposrednem nasprotju s trenutno ameriško protekcionistično držo.

Iranski generalni tožilec je v uradni izjavi poudaril, da varnost državljanov in mir v družbi predstavljata t. i. rdečo linijo za pravosodne organe države. Po njegovih besedah so določeni posamezniki v nedavnih dogodkih poskušali destabilizirati socialno in psihološko varnost s spodbujanjem manj privilegiranih slojev prebivalstva. Napovedal je, da se bo pravosodje z vsemi razpoložljivimi sredstvi odločno odzvalo na morebitne grožnje nacionalni varnosti. Tožilec je ob tem izpostavil, da zunanji sovražniki režima izkoriščajo koncepte, kot sta diskriminacija in neenakost, za ustvarjanje negativnega vzdušja proti državnemu sistemu. Kljub tem poskusom je izrazil prepričanje, da bodo takšne zarote ostale neuspešne. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, kjer oblasti poskušajo utrditi nadzor nad javnim redom in mirom po državi.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Francoska ministrica za obrambo Catherine Vautrin je napovedala, da se bo 12. januarja pričela uradna kampanja za zaposlovanje v okviru nacionalne službe. Program je zasnovan tako, da bodo izbrani kandidati o svojem statusu obveščeni v maju, kar sovpada s koledarjem nacionalnega sistema za vpis na visokošolski študij Parcoursup. Cilj te uskladitve je mladim omogočiti lažje načrtovanje obveznosti med izobraževalnim procesom in služenjem domovini. Izbrani kandidati bodo v novo obliko vojaške službe vključeni že v letošnjem poletju. Program predvideva enomesečno usposabljanje, ki se bo začelo takoj po koncu izbirnega postopka. Pobuda predstavlja pomemben korak v prizadevanjih francoske vlade za krepitev obrambnih struktur in vključevanje mladih v varnostni sistem države, hkrati pa zagotavlja strukturiran prehod v vojaško okolje za tiste, ki si želijo tovrstnih izkušenj.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je za nedeljo, 4. januarja 2024, sklical nujno sejo Sveta za nacionalno varnost v stavbi predsedstva v Beogradu. Seja je bila sklicana zaradi, po besedah urada predsednika, nepredstavljivih mednarodnih zločinov na svetovni politični sceni, ki bi lahko resno ogrozili regionalno in globalno stabilnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih dogodkih, ki so botrovali sklicu, niso bile javno razkrite, se pričakuje, da bodo člani sveta razpravljali o trenutnih varnostnih izzivih in potencialnih posledicah za Srbijo. Srečanje, ki se je pričelo ob 10. uri dopoldne, je potekalo za zaprtimi vrati, kar odraža resnost situacije po mnenju srbskega državnega vrha. Gre za odziv na zaostrene razmere na mednarodnem parketu, ki po Vučićevih navedbah zahtevajo takojšnjo analizo nacionalnih varnostnih organov. Srbska javnost in regija z zanimanjem pričakujeta morebitne uradne izjave po koncu zasedanja, saj takšni nujni sklici pogosto nakazujejo na premike v zunanji politiki ali odzive na večje krize v sosedstvu oziroma v širšem mednarodnem prostoru.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Češki predsednik Petr Pavel se je v sredo udeležil zasedanja Sveta za nacionalno varnost (BRS), kjer so razpravljali o ključnih varnostnih vprašanjih države. To je bilo prvo srečanje sveta v novi sestavi, osrednja tema pogovorov pa je bila prihodnost češke pobude za nabavo streliva. Gre za strateški projekt, v okviru katerega Češka republika posreduje pri dobavi streliva velikega kalibra za ukrajinske oborožene sile, ki se spopadajo z rusko agresijo. Urad predsednika republike je potrdil, da je bila udeležba Pavla namenjena uskladitvi zunanjepolitičnih in obrambnih prednostnih nalog države. Poleg vprašanj o nadaljnji podpori Ukrajini so člani sveta obravnavali tudi trenutne varnostne razmere v Evropi in pripravljenost čeških obrambnih struktur na morebitne hibridne grožnje. Sodelovanje predsednika na takšnih sejah poudarja pomen, ki ga Češka pripisuje kontinuiteti vojaške pomoči in utrjevanju svoje vloge znotraj zavezništva Nato.

Nigerijski minister za informiranje Mohammed Idris je ob začetku novega leta nagovoril javnost glede trenutne smeri države in poudaril nujnost vztrajanja pri zastavljenih gospodarskih reformah. Idris je priznal, da se prebivalstvo sooča z resnimi izzivi, predvsem zaradi visokih cen hrane in vprašanj splošne varnosti v lokalnih skupnostih. Po njegovih besedah so vprašanja državljanov o prihodnosti države legitimna, vendar ostaja vlada zavezana trenutni poti, ki naj bi dolgoročno stabilizirala gospodarstvo. Minister je v uradni izjavi poudaril, da so trenutni pritiski na trgu in v gospodinjstvih posledica širših strukturnih sprememb, ki so nujne za napredek Nigerije. Pozval je k potrpežljivosti in enotnosti, medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Bole Tinubuja izvaja ukrepe za obvladovanje inflacije in izboljšanje varnostnih razmer, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo in distribucijo dobrin. Kljub težkim razmeram v državi minister Idris meni, da je ohranitev sedanje smeri ključna za prihodnjo blaginjo Nigerijcev.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Organizator napada na koncertno dvorano Crocus City Hall v predmestju Moskve, Šamsidin Fariduni, naj bi trem drugim izvajalcem terorističnega dejanja pred samim napadom tajno podtaknil neznano narkotično snov. Kot poroča ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na vire iz sodnega postopka, so preiskovalci ugotovili prisotnost psihoaktivnih snovi v krvi napadalcev. Te naj bi zmanjšale njihov strah in vplivale na njihovo dojemanje realnosti med izvedbo množičnega poboja. Ruski preiskovalni organi trdijo, da je Fariduni snov podtaknil brez vednosti ostalih sostorilcev, kar naj bi bil del širše strategije za zagotovitev izvedbe napada. Informacija je prišla v javnost v okviru potekajočega sodnega procesa proti osumljencem za napad, ki se je zgodil marca 2024. Oblasti še vedno preiskujejo natančno sestavo uporabljenih substanc in morebitne zunanje vplive na logistično pripravo teroristične celice.

Po napadu na Venezuelo je Donald Trump nakazal, da bi lahko sledile še druge vojaške intervencije. Demokrati so hitro obsodili Trumpovo operacijo zajetja Nicolása Madura in jo označili za odvračanje pozornosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Ruska protizračna obramba je med 7.00 in 9.00 po moskovskem času uničila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je bilo največ sestreljenih nad Rjazansko oblastjo (12). Med 10.00 in 13.00 po moskovskem času so sestrelili še 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Bela hiša je potrdila, da administracija Donalda Trumpa preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, vključno z uporabo vojaških sil. Predsednik Trump in njegova ekipa aktivno razmišljajo o različnih možnostih za prevzem nadzora nad tem ozemljem, ki pripada Danski.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo Srbija v prihodnjem letu in pol skoraj podvojila svoje vojaške zmogljivosti. Po njegovih besedah se država spopada z resnimi varnostnimi grožnjami, ki izvirajo iz oboroževanja samooklicanega Kosova. Vučić je poudaril, da tovrstne aktivnosti potekajo v nasprotju z resolucijami Združenih narodov, hkrati pa je izrazil zaskrbljenost nad regionalnim obrambnim sodelovanjem, ki naj bi bilo uperjeno proti srbskim interesom. Na seji so razpravljali o konkretnih korakih za okrepitev srbske vojske in obrambnega potenciala države v luči naraščajočih napetosti. Predsednik je izpostavil, da je eskalacija razmer neposredno povezana s krepitvijo zmogljivosti Prištine in oblikovanjem novih obrambnih povezav v regiji Balkana. Načrtovano znatno povečanje vojaške moči naj bi služilo kot odvračalni dejavnik in zagotovilo nacionalno varnost v negotovem regionalnem okolju.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal dramatično okrepitev vojaških potencialov države, vključno s podvojitvijo zmogljivosti srbskih sil. Vučić je odločitev utemeljil s trditvami o obstoju domnevne grožnje zaradi zavezništva med Prištino in Zagrebom, ki naj bi bilo naperjeno proti srbskim interesom. Po njegovih besedah se Srbija nahaja v zahtevnem varnostnem položaju, ki zahteva takojšen odziv na področju obrambe. Ob tem je srbski predsednik ostro kritiziral trenutni mednarodni pravni red in delovanje Združenih narodov, ki po njegovem mnenju ne zagotavljata več varnosti. Kot primer je navedel nedavne akcije Združenih držav Amerike v Venezueli, kar je označil za dokaz prevlade »prava sile« nad mednarodnim pravom. Vučić trdi, da močnejše države vsiljujejo svoja pravila svetu, kar predstavlja nevaren preseden, ki neposredno vpliva tudi na suverenost Srbije.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po nujni seji Sveta za nacionalno varnost, ki je potekala v Beogradu, predstavil ključne poudarke o varnostnih razmerah v regiji in svetu. Na dnevnem redu seje so bile tri osrednje teme: regionalna vojaška in politična varnost s poudarkom na dogajanju v Evropi, vprašanje energetske oskrbe ter nedavna ameriška vojaška akcija na ozemlju Venezuele. Vučić je poudaril, da se svetovni red spreminja, pri čemer je kritično ocenil delovanje velikih sil z izjavo, da v mednarodni politiki pogosto prevlada pravilo močnejšega. Svet za nacionalno varnost je sprejel ustrezne sklepe glede zagotavljanja energetske varnosti Srbije v luči globalne nestabilnosti. Predsednik je izpostavil, da dogajanje v Venezueli in odziv Združenih držav Amerike kažeta na širše premike v globalni geopolitiki, ki neposredno vplivajo tudi na stabilnost Balkana. Srbija po njegovih besedah pozorno spremlja te dogodke, da bi zaščitila svoje nacionalne interese in ohranila mir v regiji, ki ostaja prednostna naloga srbske zunanje politike.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Preiskava terorističnega napada v bližini Rdeče trdnjave v Delhiju, ki se je zgodil 10. novembra lani, je razkrila delovanje t. i. »beloovratniške« teroristične celice. Indijski uradniki so v nedeljo sporočili, da so v modul vključeni visoko izobraženi zdravniki, ki so za komunikacijo s pakistanskimi operativci uporabljali izpopolnjeno mrežo navideznih (ghost) SIM kartic in šifriranih aplikacij. Med osumljenci so bili identificirani zdravniki Muzammil Ganaie, Adeel Rather in Umar-un-Nabi, slednji pa je umrl med vožnjo vozila, naloženega z razstrelivom. Ugotovitve preiskave so postale podlaga za strožjo regulacijo digitalnih komunikacij v državi. Indijsko ministrstvo za telekomunikacije (DoT) je na podlagi teh razkritij 28. novembra lani izdalo direktivo, ki od ponudnikov storitev, kot so WhatsApp, Telegram in Signal, zahteva neprekinjeno povezavo aplikacij z aktivno fizično SIM kartico v napravi. Osumljenci so namreč uporabljali protokol dveh telefonov, da bi se izognili nadzoru varnostnih služb, kar je sprožilo širšo razpravo o varnosti šifriranih komunikacijskih kanalov.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Politične napetosti na Tajvanu so se ob začetku leta 2026 močno zaostrile, saj je opozicijska koalicija strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP) v zakonodajnem organu blokirala več predlogov vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP). Predlogi so se nanašali na obsodbo kitajskega čezmejnega zatiranja, vključno s pritiski na poslanca DPP Shen Pao-yanga, ki mu Peking grozi z mednarodno tiralico in objavo satelitskih posnetkov njegovega prebivališča. Opozicija, ki v parlamentu uživa večino, je s procesnimi manevri zaustavila tudi resolucije proti kitajskemu popačenju resolucij Združenih narodov in obsodbo vojaških vaj v bližini otoka. Predsednik Lai Ching-te je v odgovor na parlamentarno blokado in poskuse opozicije, da bi proti njemu sprožila ustavno obtožbo, napovedal novo strategijo delovanja. Ta vključuje neposreden nagovor javnosti preko terenskih obiskov vladne ekipe in objavo javnomnenjskih raziskav, s čimer želi pritisniti na opozicijo, da potrdi državni proračun. Vladajoča stranka opoziciji očita, da s svojim molkom in blokadami neposredno podpira kitajski narativ in slabi nacionalno varnost, medtem ko se politična kriza iz parlamentarnih dvoran seli na ulico in v širšo družbeno razpravo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil še tri visoke uslužbence ukrajinske nacionalne varnostne službe (SBU). Ta poteza predstavlja nadaljevanje obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obveščevalnih struktur države, ki potekajo v času povečanih varnostnih izzivov in prizadevanj za notranjo reorganizacijo obrambnega sistema. Najnovejše odstavitev sledijo ponedeljkovi razrešitvi načelnika iste agencije Vasila Maljuka. Čeprav uradni razlogi za nenadno menjavo vodstva v javnih izjavah niso bili podrobno pojasnjeni, poteza kaže na predsednikovo nezadovoljstvo z delovanjem ključnih obveščevalnih organov ali na potrebo po hitri konsolidaciji nadzora nad varnostnim aparatom države. SBU ima sicer osrednjo vlogo pri odkrivanju ruskih kolaborantov in preprečevanju sabotaž na ukrajinskem ozemlju.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

V Magdeburgu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so oblasti iz države izgnale 21-letnega državljana Tadžikistana, ki so ga decembra pridržali zaradi suma načrtovanja terorističnega napada. Po poročanju lokalnega notranjega ministrstva je moški državo zapustil v soboto pod nadzorom uradnih organov. Varnostne službe so na podlagi zbranih informacij ocenile, da je osumljenec iz islamističnih motivov pripravljal hudo nasilno dejanje. Postopek izgona je bil izveden na pobudo ministrstva, potem ko so varnostni organi analizirali grožnjo, ki jo je moški predstavljal za javno varnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih ciljih načrtovanega napada niso bile javno razkrite, je bil osumljenec v policijskem pridržanju od decembra, ko so ga prvič aretirali v Magdeburgu. Njegova vrnitev v domovino pomeni zaključek operacije, s katero so nemški organi preprečili morebitno radikalizirano delovanje na svojih tleh.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Japonska je uradno protestirala proti Severni Koreji zaradi izstrelitve balističnih raket, ki po mnenju Tokia ogrožajo varnost. Japonski obrambni minister Šindžiro Koizumi je sporočil, da sta dve izstreljeni raketi dosegli višino 50 km in preleteli okoli 950 km.

V tajvanskem parlamentu se je razplamtela razprava o zakonskih spremembah, ki urejajo odnose s celinsko Kitajsko. Opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) tokrat nista blokirali predloga zakona, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in poslancev v Ljudsko republiko Kitajsko. Gre za pomemben premik v parlamentarni dinamiki, saj je opozicija v preteklosti podobne predloge vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) redno zavračala. Tokratna popustljivost opozicije naj bi izhajala iz ocene, da se z novo zakonodajo ne bi smeli spopadati le z vidika političnih blokad, temveč omogočiti postopek. Hkrati je poslanka DPP Lin Yi-jin vložila radikalnejši predlog za spremembo imena krovnega zakona v »Zakon o odnosih med ljudmi Tajvana in Ljudske republike Kitajske«. Njen predlog vključuje črtanje dikcije o »enotnosti države« in opredelitev obeh strani kot dveh suverenih držav, kar je izzvalo ostre odzive v opoziciji. Medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Lai Ching-teja poudarja avtonomijo parlamenta, opozicijski poslanci trdijo, da gre za nevaren korak proti uradni neodvisnosti, ki bi lahko dodatno zaostril že tako napete odnose v Tajvanski ožini.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Sekretariat iranskega obrambnega sveta je v uradni izjavi poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo omejevala zgolj na odzive po morebitnih napadih, temveč bo objektivne znake groženj obravnavala kot del svoje varnostne enačbe. V izjavi so jasno navedli, da sta varnost in ozemeljska celovitost države neprestopni rdeči črti. Kakršno koli stopnjevanje sovražne retorike ali vmešavanje v notranje zadeve države bodo po navedbah sekretariata v Teheranu pričakali z odločnim in sorazmernim odgovorom. Iranski obrambni organi so obsodili nedavno zaostrovanje groženj in poudarili svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Dokument izpostavlja, da Iran ne bo dopuščal nadaljnjih sovražnih dejanj s strani svojih nasprotnikov, temveč se bo nanje odzval s silo, ki bo določila prihodnje varnostne parametre v regiji. Takšna retorika kaže na povišano stopnjo pripravljenosti iranskih oboroženih sil sredi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Latvijski preiskovalci preiskujejo sumljivo plovilo v povezavi s poškodbo podmorskega kabla pri obalnem mestu Liepāja. To je že drugi incident te vrste v enem tednu. Podoben incident se je zgodil ob prelomu leta, ko je bil poškodovan podatkovni kabel med Estonijo in Finsko, pri čemer je bil osumljen ladja s spuščeno sidrno verigo.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Rosaviacija je sporočila, da so na letališču Vnukovo odpravili omejitve za sprejem in odpremo letal. Hkrati so začasne omejitve za vzlete in pristanke uvedli na letališču Žukovski.

Po seji Sveta za nacionalno varnost je Vučić napovedal dramatično krepitev vojaških kapacitet Srbije in izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnega zavezništva Prištine in Zagreba. Ponovil je, da po dogodkih v Venezueli mednarodno pravo ne deluje in da ZDA vsiljujejo svoje zakone svetu, kar je nevaren precedens tudi za Srbijo. Kljub temu je poudaril, da si Srbija želi prijateljstva z ZDA in vsemi državami.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. maja, sporočilo, da je v zadnjih 24 urah v neposredni bližini otoka zaznalo pet ladij kitajske mornarice in eno uradno vladno plovilo. Poleg pomorskih aktivnosti so približno 101 navtično miljo jugozahodno od mesta Taichung opazili tudi kitajski visokogorski balon. Gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij, ki v zadnjih mesecih stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Obrambne sile so v odgovor na gibanje kitajskih plovil in zračnih objektov aktivirale svoje nadzorne sisteme. Uporabili so namenska izvidniška letala, mornariške ladje in obalne raketne sisteme, s katerimi so natančno spremljali potek dogodkov in zagotavljali pripravljenost na morebitno poslabšanje situacije. Kitajska vojska tovrstne aktivnosti pogosto uporablja kot orodje pritiska na tajvanske oblasti, kar sproža zaskrbljenost v celotni regiji. Najnovejši incidenti se uvrščajo v širši okvir kitajskega vojaškega udejstvovanja, ki vključuje tudi redne prelete vojaških letal in uporabo balonov za zbiranje informacij ali psihološko delovanje. Kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanosti Peking nadaljuje s strategijo »sive cone«, s katero želi preizkušati tajvanske obrambne zmogljivosti in odzivni čas brez neposrednega oboroženega spopada.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Latvijska predsednica vlade Evika Siliņa je sporočila, da so v Baltskem morju zaznali poškodbo na enem izmed optičnih kablov. Incident, ki se je zgodil v vodah regije, ponovno vzbuja skrbi glede varnosti kritične podvodne infrastrukture v severni Evropi. Po prvih dostopnih informacijah gre za komunikacijsko povezavo, ki je ključnega pomena za prenos podatkov, vendar podrobnosti o točnem vzroku poškodbe ali morebitni sabotaži še niso uradno potrjene. Latvijske oblasti in pristojne službe trenutno tesno sodelujejo s partnericami v regiji, da bi ugotovile obseg škode in zagotovile nemoteno delovanje omrežij. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in opozoril zveze Nato ter Evropske unije glede ranljivosti podmorskih napeljav. Preiskava incidenta še poteka, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo možnosti za popravilo in preučujejo gibanje ladij v bližini lokacije v času odkritja napake.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je ta teden udeležil seje parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko, kjer so obravnavali najnovejša regionalna in mednarodna dogajanja. Sestanek je bil namenjen usklajevanju zunanje politike Teherana v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Člani parlamentarnega odbora so z ministrom analizirali trenutne diplomatske izzive in varnostna tveganja, ki vplivajo na iranske nacionalne interese. Aragči je predstavnikom ljudstva podal podrobno poročilo o delovanju ministrstva in prihodnjih diplomatskih korakih Irana v mednarodni skupnosti. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med vlado in parlamentom pri oblikovanju odločnih odgovorov na zunanje pritiske. Podrobnosti o konkretnih sklepih seje niso bile javno razkrite, vendar dogodek odraža prizadevanja države za stabilizacijo položaja v regiji.

Turški obrambni minister Yaşar Güler je v nedavnih izjavah poudaril odločenost Ankare, da prepreči kakršno koli trajno prisotnost Delavske stranke Kurdistana (PKK) in njenih zaveznikov v Siriji. Minister je izpostavil, da Turčija ne bo dopustila, da bi se milice pod vodstvom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih Turčija povezuje s terorističnimi organizacijami, trajno utrdile ob turški meji. Po navedbah turškega obrambnega ministrstva te skupine ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost celotne regije. Turško ministrstvo za obrambo je hkrati pozvalo k takojšnji prekinitvi vseh dejavnosti PKK v Siriji in sosednjih državah. Ankara redno izvaja vojaške operacije na severu Sirije in Iraka, da bi nevtralizirala položaje kurdskih borcev. Turška stran vztraja pri stališču, da so kurdske milice v Siriji le podaljšek prepovedane PKK, ki v Turčiji že desetletja izvaja oborožen upor. Napetosti ostajajo visoke, saj Turčija s svojimi napovedmi ponovno nakazuje možnost nove širitve vojaškega posredovanja čez mejo.